Vprašanje:

V različnih učbenikih za matematiko za osnovno šolo smo opazili različna zapisa: vdrti kot in udrti kot. Zanima nas, kaj je prav. Govorimo o kotu kot geometrijskem pojmu. Kot pri matematiki je oz. leži v neki ravnini.

Odgovor:

Gradivo, ki nam je na voljo, res priča o neustaljenosti termina, čeprav je pogostnost zveze vdrti__kot vendarle nekoliko večja. Razlog za dve poimenovanji lahko najdemo v različnih pogledih na pojav:

O udrtem kotu govorimo, če ta nastane po tem, ko se navidezna krožnica »udre« (glagol udreti se: sneg se mi je udrl pod nogo, strop jame se je udrl pod težo ...). O vdrtem kotu govorimo, ko v navidezno krožnico naredimo vdrtino tudi na invaziven način, z vdorom (glagol vdreti: vdrli so v poslopje).

Kot vidite, govorimo o istem pojavu, različna je le naša predstava o terminu, saj spremenimo pogled na vršilca dejanja (vdreti > vdrt), ki je v enem primeru lahko hkrati tudi prizadeti (udreti se > udrt).

Vendar v terminologiji slovnična razlaga ne utemeljuje rabe izraza. Tudi v primerjavi s preostalimi izrazi te skupine (npr. izbočeni kot, iztegnjeni kot, kot nič, ostri kot, polni kot, pravi kot, topi kot, udrti/vdrti__kot) lahko ugotovimo, da poimenovanja nimajo usklajene motivacije, saj so nekateri termini nastali z opisom oblike kota (ostri, pravi kot), drugi pa so poimenovani z deležniškimi izrazi, ki izhajajo iz opisa glagolskega dejanja (iztegnjeni), tretji pa imajo povsem drugo motivacijo (kot nič).

Smisel terminoloških poimenovanj je v tem, da se z enotnostjo doseže najmanjša stopnja nesporazuma ... V primerjavi z motiviranostjo poimenovanja v drugih jezikih, kjer govorijo o vdrtem__kotu kot o zrcalnem kotu (angl. reflex angle) oz. kotu, ki je zrcalna slika izbočenega (nem. überstumpfer Winkel), bi bilo bolj smiselno uporabljati starejšo terminologijo, namreč vbočeni__kot kot par izbočenemu kotu. Verjetno pa je učencem lažje pojasniti pojem vdrti kot kot vbočeni kot.

Ob tem naj opozorim, da je geometrijsko izrazje v SSKJ pojmovano nekoliko drugače, verjetno gre za napako, saj SSKJ loči dva kota:

vbočeni ali konkavnikot je po SSKJ kot, manjši od 180 stopinj in večji od 90 stopinj (imenuje se tudi vbokli__kot); izbočeni ali konveksnikot je po SSKJ kot, večji od 180 stopinj in manjši od 360 stopinj (imenuje se tudi izbokli__kot).

Definicija, ki jo danes slišijo učenci v šolah in ki jo najdemo tudi v učbenikih za matematiko, pa je obratna:

izbočeni kot je manjši od 180 stopinj in večji od 90 stopinj; vdrtikot je večji od 180 stopinj in manjši od 360 stopinj.

Poimenovalna neenotnosti vdrti kot – udrti kot v učbenikih, kjer vendarle prevladuje raba izraza vdrti kot, je treba rešiti s pomočjo matematikov terminoloških strokovnjakov. Z jezikoslovnega vidika sta možnosti dve (vdrti/udrti__kot), z normativnega pa dajemo prednost tistemu, ki je v rabi bolj ustaljen, torej vdrti__kot.

Helena Dobrovoljc (december 2015)