Vprašanje:

Pri pregledovanju in iskanju posameznih sklanjatvenih vzorcev za določene besede na portalu Amebis sem naletel tudi na obliko gg., in sicer kot množinsko obliko za samostalnik gospod. Zanima me izvor in utemeljitev nastanka tovrstnega zapisa, ki se na prvi pogled zdi precej "eksotičen".



Odgovor:

Okrajšavo gg. najdemo tako v pravopisnem slovarju (SP 2001) kot tudi v Slovarčku krajšav Mojce Kompara:

gg. okrajš. gospodje

Oblika je starinska, danes je v rabi skorajda ne zasledimo. O njeni živosti v preteklosti nas prepriča že pogled v besedila iz obdobja prva polovice 20. stoletja, npr.

Državne volitve, 1900

Državne volitve in kmečki zastopniki gg. Robič, Žičkar in Ploj

Učiteljski tovariš, 1933

Predstavnikom oblastev, gg. senatorjem, gg. narodnim poslancem in predstavnikom političnih organizacij!

Uvod v pravopis iz leta 1935

Posebno odločilna je bila za kraljevsko bansko upravo izjava avtorjev Pravopisa, gg. Breznika in Ramovša, da smatrata sedanjo obliko slovenskega pravopisa, kar se njiju tiče, za dokončno in da v novi izdaji Slov. pravopisa ne bosta ničesar spreminjala z izjemo kake manjše pomanjkljivosti.

Sicer je podvajanje prve (ene) črke okrajšave, kadar želimo poudariti, da gre za več kot eno »uresničitev« tega, kar zaznamuje okrajšava, pojav, ki ni redek. Tako se vse bolj uveljavljajo, npr.:

dvojni doktor, dvojna doktorica > ddr. trojni doktor, trojna doktorica > dddr. dvojni magister, dvojna magistrica > mmag.

Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (oktober 2016)