×

Sklanjanje zvez tipa »lex Magna«, »lex Agrokor«




  • Vprašanje:

    Novinarji kdaj namesto dolgega imena zakona napišejo lex Bavčar, lex drugi tir, lex Mercator, lex Magna, lex Agrokor, lex Repassy (po predlagatelju) …
    Kako sklanjati tako besedno zvezo?
    Da bi se izognili sklanjanju, nekateri dodajo besedo zakon', torej »v zakonu lex Bavčar je …«. Je to v redu, če latinska beseda lex pomeni ‘zakon, tudi postava, predpis, pogodba’?


    Odgovor:

    Zakoni imajo pogosto tudi t. i. poljudne ali skrajšane različice, npr. volilni zakon namesto uradnega imena Zakon o volitvah v Državni zbor.
    V zadnjem času se res pojavljajo tudi poimenovanja, v katerih je v prvi sestavini latinski lex v pomenu ‘zakon’, druga pa je ime – bodisi priimek predlagatelja ali celo »povzročitelja« bodisi ime podjetja: lex Bavčar, lex Penko, lex Agrokor. Poimenovanje se zgleduje po latinskih pravnih terminih, npr. lex specialis (‘posebni predpis’, ‘specialni predpis’), ki veljajo za citatne in nesklonljive sestavine zlasti pravniškega jezika:

    • Treba je videti, ali lahko tudi v času uveljavitve ERC v Jadranu nastopimo z nekim lex specialis in uredimo to vprašanje … (Dnevnik, 2008)

    Ob razpravi glede tega vprašanja v okviru ožjega sestava Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU smo se vsi vključeni zavzeli za prevajanje te zveze, in sicer:

    (1) lex + ime podjetja > zakon + predlog o + ime podjetja
    Če gre za zveze tipa lex Magna, lex Mercator ali lex Agrokor prevajamo s predložno desnoprilastkovno zvezo, npr. Vlada je zavrnila predlog dopolnitve posebnega zakona o Magni (lex Magna) … (Pomurec, 2019).

    (2) lex + priimek > svojilni pridevnik iz priimka + zakon
    Če govorimo o predlagatelju ali povzročitelju, bi poljudno poimenovanje zakona lahko poimenovali Penkov zakon (lex Penko), torej z levim pridevniškim prilastkom, kar se v rabi že pojavlja npr.: Novele se je oprijel vzdevek lex Bavčar ali Bavčarjev zakon (Primorske novice, 2017).


    Če pa pisec vseeno želi uporabiti izraze, kot so lex Bavčar, lex Penko, lex Agrokor, lex Magna, v citatni obliki, to odpira nekaj dilem o sklonljivosti posameznih sestavin, če seveda ne postavimo citatne zveze v imenovalnik ob jedru zakon, torej ostane nesklonljiva: sprejetja zakona lex Mercator

    Pri razpravi o tem vprašanju smo izpostavili dve možnosti:
    (1) sprejetje lexa Mercator (če lex dojemamo v pomenu ‘zakon’ in sklanjamo jedrno sestavino, npr. Sprejetje »lexa Agrokor« je razglasil za »reševanje vojaka Todorića« (Delo);
    (2) sprejetje lex Mercatorja (če izraza lex pomensko ne tolmačimo).

    Čeprav sta obe možnosti jezikoslovno utemeljeni, se je več članov komisije izreklo za drugo možnost (sprejetje lex Mercatorja), ki je v javni rabi, zlasti v publicistiki, bolj razširjena. Gre za sklanjanje zgolj imenske sestavine, kar kaže na to, da pisci ne upoštevajo besede lex kot občnoimenskega jedra besedne zveze:

    • Namen Lex Mercatorja je bil dosežen (Delo)
    • Uvrstitvi lex Agrokorja v evropsko zakonodajo naj bi na torkovi seji Sveta EU nasprotovala samo Slovenija. (novice.svet24.si)

    Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, ožji sestav (maj 2019)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://nodebb02.abak.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.